LAS Ovtar Slovenskih goric smo v sodelovanju z KGZS Ptuj organizirali predstavitveno delavnico za HUMUS+ Slovenija, ki se  je odvijala v okviru operacije sodelovanja „Manj je več“ med lokalnimi akcijskimi skupinami. Na delavnici, ki je potekala v ponedeljek, 19. februarja, v prostorih Centra Slovenskih goric, je ekipa KGZS Ptuj delila pristope in inovacije za trajnostno kmetovanje v skladu z izzivi podnebnih sprememb. Predstavili so projekt HUMUS+ in metode obnovljivega ter podnebno odpornega kmetovanja, pretekli projekt in njegove delne rezultate, laboratorijske analize, splošne značilnosti humusa. Ob koncu so tudi predstavili možnosti vključitve površin v sistem HUMUS+ ter prednosti, ki so:

• izboljšanje kmetijskih zemljišč s trajnostno obnovo biologije tal
• financiranje obnove humusa s prihodki od trgovanja s certifikati (na tono vezanega CO2 se izplača do 40 EUR. V povprečju se doseže 33 ton na hektar)
• kmetijska zemljišča lahko absorbirajo več vode in so odpornejša na erozijo in imajo izboljšano strukturo
• humus ima vlogo filtra, povečana vsebnost humusa v tleh posledično zmanjšuje nevarnost onesnaževanja podtalnice
• s povečanjem vsebnosti humusa se lahko zmanjša poraba gnojil, kot posledica boljše vezave rastlinam dostopnih hranil;
• pozitivni imidž: kmetovalci, ki so vključeni v projekt obnove humusa, dajejo dragocen prispevek k varstvu podnebja!

Hkrati so izpostavili, da se moramo zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po 5 do 8 letih. 

Besedilo in foto: Tanja Kosec, Damjana Vizjak, Alenka Špes

Obisk predstavnikov partnerstva Kilkenny iz Irske na območju LAS Ovtar

 

Projekt sodelovanja Manj je več obravnava različne vidike skrbi za okolje, vključno z varovanjem okolja, zmanjševanjem in ponovno uporabo plastičnih odpadkov, prilagajanjem kmetijstva podnebnim spremembam ter zagotavljanjem trajnostne proizvodnje, predelave in rabe hrane. Fokusiramo se tudi na prehransko varnost, trajnostno predelavo hrane ter zmanjšanje količine zavržene hrane.

V oktobru smo predstavniki slovenskih LAS gostili partnerje iz Irske. Na območju LAS Ovtar Slovenskih goric smo goste popeljali na ogled dobre prakse v podjetje Žipo živinoreja poljedelstvo d.o.o. (projektni partner), kjer so nam predstavili delovanje svojega obsežnega kmetijskega podjetja, ki izvaja tudi raziskovalno in razvojno dejavnost s področja kmetijstva in biomase. Irske partnerje je prevzela moderna tehnologija, impresiven obseg dela ter brezhibna urejenost podjetja.

Nato smo se odpravili še do razglednega stolpa na Zavrhu, na katerega smo se vsi pogumno podali in uživali v razgledu na slikovite Slovenske gorice. Naše goste smo razvajali tudi z okusno slovenskogoriško gibanico in drugimi lokalnimi dobrotami, da bi jim pričarali še dodatno nepozabno izkušnjo.

Naši medsebojni pogovori so bili zelo poučni, oboji smo dobili veliko idej, ki jih s veseljem vključimo v naše domače okolje. Z veseljem pričakujemo nadaljnje izmenjave pozitivnih praks in ekskurzijo slovenskih partnerjev na Irsko v prihodnjem letu.

Besedilo in foto: Damjana Vizjak, Alenka Špes

Organko in prigoda z bananinim olupkom

V četrtek, 1. februarja 2024, so si učenci prve triade Osnovne šole Lenart ogledali predstavo v okviru projekta Manj je več, ki jo je v sodelovanju s podjetjem Plastika Skaza odigralo Gledališče Pravljičarna. Predstava Organko in prigoda z bananinim olupkom govori o pikapolonici Polonici, ki listne uši najraje nabira na vrtu babi Tončke. Odkar pa je babi na svoj vrt postavila Bokashi Organka – posodo iz reciklirane plastike, ki je namenjena kompostiranju organskih odpadkov, so njene cvetlice  še posebej lepe in bujne. Polonica bi prisegla, da so še listne uši slastnejše, pa že prej niso bile ravno slabe. Nekega večera se je v Organku znašel bananin olupek. Prestrašen je vso noč tako tulil, da prav nihče na vrtu ni mogel spati.  Ko pa se je zjutraj v Organku znašla še čebula, pa je srečen konec že skoraj na dosegu roke.

Učenci so v predstavi pridno sodelovali in se naučili držati za nos, pomagati čebuli in bananinemu olupku premagati strah ter se naučili novo pesmico.

S predstavo smo želeli že pri majhnih otrocih vzpodbuditi skrb za okolje.

 

Besedilo in foto: Alenka Špes in Tanja Kosec

 

V svetu je trend soočanja s podnebnimi spremembami in prilagajanja slednjim ter po možnosti tudi zmanjševanja posledic podnebnih sprememb. V sled želji po doprinosu na področju ohranjanja zemlje in prilagajanja podnebnim spremembam smo se zgoraj navedene  

Lokalne akcijske skupine skupaj z notranjimi partnerji odločile, da nadaljujemo v projektu HUMUS projekt – HOGI začeto akcijo spodbujanja izgradnje humusa na kmetijskih površinah

Namen akcije je dvigniti delež humusa v tleh s potencialno vezavo CO2. V Sloveniji vabimo k sodelovanju kmetije, ki so pripravljene aktivno sodelovati v operaciji/projektu HUMUS. Iz območja LAS bomo v projekt vključili 30 kmetij, pristop bo po principu– kdo prej pride, prej melje; Na testnih kmetijah bomo vzorčili in analizirali tla glede deleža humusa, s pomočjo katerega bomo nato preračunali dejansko vezavo CO2.

• ZAKAJ SE VKLJUČITI?

Prednosti vključitve:

• izboljšanje kmetijskih zemljišč s trajnostno obnovo biologije tal
• financiranje obnove humusa s prihodki od trgovanja s certifikati

(na tono vezanega CO₂ se izplača do 40 EUR. V povprečju se doseže 33 ton na hektar)

• kmetijska zemljišča lahko absorbirajo več vode in so odpornejša na erozijo in imajo izboljšano strukturo
• humus ima vlogo filtra, povečana vsebnost humusa v tleh posledično zmanjšuje nevarnost onesnaževanja podtalnice
• s povečanjem vsebnosti humusa se lahko zmanjša poraba gnojil, kot posledica boljše vezave rastlinam dostopnih hranil;
• pozitivni imidž: kmetovalci, ki so vključeni v projekt obnove humusa, dajejo dragocen prispevek k varstvu podnebja!

• KAJ MORAM NAREDITI DA POVEČAM HUMUS?

PRIPOROČILA:

(Ukrepi so priporočila in ne obveza. Kmetovalcu se izplača njegov prispevek k varstvu podnebja na osnovi  izmerjene, dejanske količine vezanega CO₂)

• Gnojenje z organskimi gnojili,
• Zmanjšanje obdelave tal;

(Manjša kot je intenziteta obdelave tal, manjši je vnos kisika in stabilnejši ostaja obnovljeni humus.

• Kolobarjenje

S  povečanjem raznovrstnosti rastlin v kolobarju se poveča biotska pestrost, raznolikost korenin in stabilnost v mikrobiologiji. (Več kultur, kor na primeri koruza in laški fižol, pšenica in riček ali sončnice in ajda pozitivno vplivajo druga na drugo)

• Celoletne ozelenitve površin:

 

POGOJI SODELOVANJA:

• Kmetovalci lahko sodelujejo v programu s površinami oziroma poljinami večjimi od 1 ha . (ob tem opozarjamo da v primeru ko je poljina večja od 5 ha je na vsakih dodatnih 5 ha potreben nov vzorec ( poljina velikosti 15 ha = potrebni 3 vzorci));
• na začetku programa vzamejo vzorec sodelavci KGZ Ptuj v okviru začetne analize tal po poljini na 25 točkah vzorce tal do globine 25 cm. Strošek  vzorčenja v višini 290 evrov/vzorec prevzame kmetovalec. Odvzem vzorcev ni predmet aktivnosti v okviru projekta.
• tri do sedem let po začetni analizi tal sledi nadaljevalna analiza tal (interval določi kmetovalec). Stroške v višini 290 evrov prevzame kmetovalec, ki dobi na tono vezanega CO₂ honorar za uspešnost v višini 30 ali več evrov. 1/3 honorarja za uspešnost se zadrži in se jo izplača šele po opravljeni kontrolni anallizi;
• Po izplačilu honorarja za uspešnost začne teči petletni rok, znotraj katerega se mora obnovljeni humus dokazljivo ohraniti. Stroški kontrolne raziskave (290 evrov) se odtegnejo od zneska dokončnega izplačila.
• Od začetka programa so kmetovalci (izkušnje temeljijo na podlagi avstrijskih kmetov in tudi izračuni so narejeni na njihovi podlagi) lahko dobili povprečno okoli 1000 evrov na hektar za obnovo humusa iz sredstev trgovanja s certifikati.

POMEMBNE INFORMACIJE: -       Velikost poljine: minimalna velikost vstopne poljine je  1 ha, maksimalna velikost vstopne poljine za 1 vzorec je 5 ha; ( za vsakih nadaljnjih 5 ha je potreben dodaten vzorec) -       Vzorec zemlje na prijavljeni poljini GERK-u se jemlje v odsotnosti kmeta; -       Strošek za kmetijo je 290 eur/vzorec -       Trajanje vzpostavitve humusa in potencialnih izplačil je po izkušnjah avstrijskih kmetov od 5 do 12 let;

Pristopna izjava