»Slovenske gorice – kako ste vendar lepe! Hribček za hribčekom se dviga iz tal, zgleda kakor bi bili to strnjeni valovi morja, ki je odteklo pred davnimi časi. Oj vinogradne gorice, kako ste mične, ljubke z vašimi belimi hrami po vrhovih, obširnimi vinogradi in bujnimi sadonosniki...« je o svetu med Dravo in Muro pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig. Podobno so lepote in darove Slovenskih goric opisovali številni drugi pesniki in pisatelji, enaki spomini pa so v svet spremljali vrsto znamenitih rojakov, ki so darove domačih krajev poplačali s svojimi dosežki. Skoraj ni kraja, ki ne bi bil povezan s katerim izmed znanih in spoštovanih imen.
Ljubitelji dobrega in lepega, raziskovalci, rekreativci, željni počitka, tišine in pozitivnih energij, boste kmalu tudi sami popolnoma prepričani, da so SLOVENSKE GORICE – PREPROSTO ČUDOVITE.
V Lenartu prvo čezmejno usposabljanje pokazalo, kako lahko živilski presežki postanejo vir novih idej, izdelkov in poslovnih priložnosti
Lenart v Slovenskih goricah, 22. september 2026 – Ali lahko del zelenjave, ki ga običajno odrežemo, postane zanimiva sestavina nove jedi? Kaj lahko naredimo s 460 kilogrami prezrelih banan? In pod katerimi pogoji lahko presežek hrane namesto odpadka postane varna surovina za nov proizvod? To so bila nekatera vprašanja prvega usposabljanja projekta B-ROUND – Čezmejni model krožnega gospodarstva v prehrani: Od presežkov do priložnosti, ki ga je v Centru Slovenskih goric v Lenartu organizirala Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o. (RASG).
Usposabljanje Uvod v krožno gospodarstvo v prehrani je povezalo kulinarični, razvojno-poslovni in pravni pogled. Udeleženci so skozi konkretne primere spoznavali, da se krožno gospodarstvo začne že pri drugačnem odnosu do hrane: pri čim bolj celoviti uporabi surovin, preprečevanju izgub, povezovanju členov prehranske verige in iskanju novih izdelkov ter poslovnih priložnosti.
Janja Viher iz Inovacijsko tehnološkega grozda ITC Murska Sobota je pogled razširila na celotno prehransko verigo. Med najbolj nazornimi primeri je predstavila primer banan: količino, ki lahko v linearnem modelu pomeni izgubo in strošek, v krožnem modelu pa postane surovina za izdelek z novo dodano vrednostjo, denimo sadno usnje oziroma sadne trakce. Predstavila je tudi zelenjavni prah, kandirane paradižnike iz sezonskih viškov, kruh in krekerje iz pivskih tropin ter razmaščeno bučno moko iz pogače po stiskanju olja.
Priznani kuharski mojster in ambasador projekta Bine Volčič je izhajal iz izkušenj profesionalne kuhinje. Tudi na primeru pora je pokazal, da posameznega živila ne bi smeli presojati le po delu, ki smo ga vajeni uporabljati. Njegovo širše, javno dokumentirano kuharsko načelo je uporabiti čim več sestavine – tudi dele, ki pogosto samodejno končajo med odpadki – ter v njih iskati okus, teksturo in kulinarično vrednost.
Tretji vsebinski sklop je z uvodno predstavitvijo izhodišč projekta B-ROUND začela Pija Godec iz podjetja Mozaik dobrot d.o.o. Predstavila je pot od začetnega vprašanja, kaj storiti s kakovostno hrano, ki ostane neprodana, do širše projektne ideje, v kateri presežek ni razumljen zgolj kot okoljski problem, temveč predvsem kot potencialen vir in priložnost za ustvarjanje nove vrednosti. Logika projekta je preprosta: presežek → nova surovina → nov izdelek → lokalna dodana vrednost. Ključni izziv pri tem pogosto ni pomanjkanje idej, temveč kako dobro idejo varno, zakonito in tehnološko ustrezno prenesti v proizvodnjo. B-ROUND zato zmanjševanje odpadne hrane povezuje z inovacijami, učinkovitejšo rabo virov in razvojem lokalnega gospodarstva. Nova surovina lahko pomeni nov proizvodni proces, novo znanje in nenazadnje tudi nove poslovne priložnosti ter delovna mesta. Krožno gospodarstvo tako ni zgolj zgodba o »manj odpadkih«, temveč predvsem o tem, kako čim več vrednosti, ki je že bila vložena v pridelavo in proizvodnjo hrane, ohraniti v prehranski in gospodarski verigi.
Uvod v projektno izhodišče je nato prešel v strokovno-pravni del, ki sta ga predstavili Barbara Kuhar iz IC Piramida in Marlies Rainer iz QUA Bildung & Projekt GmbH. V ospredju je bilo vprašanje, pod katerimi pogoji presežek hrane še vedno ohrani status živila in ga je mogoče varno vključiti v nadaljnjo predelavo oziroma iz njega razviti nov prehranski izdelek. Obravnavani so bili ključni vidiki varnosti hrane, sledljivosti in sistema HACCP, označevanja in alergenov, rokov uporabe ter razmejitve med živilom in odpadkom. Prav ta povezava med idejo in njeno izvedljivostjo je eno od pomembnih izhodišč projekta B-ROUND: ustvarjalnost in želja po čim boljši izrabi hrane morata biti podprti z ustreznim strokovnim znanjem, varnostjo in zakonodajnim okvirom. Tretji sklop je tako smiselno zaokrožil vsebino prvega usposabljanja – od ideje in potenciala presežkov do pogojev, ki omogočajo, da iz njih dejansko nastane varen in tržno uporaben nov izdelek.
Projekt B-ROUND je že pri vključevanju deležnikov presegel načrtovani cilj. Namesto predvidenih 20 je vključenih 24 organizacij – 13 iz Slovenije in 11 iz Avstrije. Med njimi so kmetije, gostinski in turistični ponudniki, predelovalci hrane, pivovarstvo, pekarstvo, čebelarstvo, zadruga in izobraževalne ustanove.
RASG ima v projektu povezovalno, organizacijsko in komunikacijsko vlogo: vključuje slovenske deležnike, jih povezuje s strokovnimi partnerji, organizira usposabljanja in sodeluje pri prenosu znanja, promociji, znamki Re Taste by B-ROUND ter digitalni platformi B-ROUND+. Prvo usposabljanje v Lenartu je tako začetek procesa, v katerem se bo znanje projekta prenašalo v konkretna podjetniška in proizvodna okolja.
Projekt B-ROUND poteka od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028 v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodilni partner je Mozaik dobrot d. o. o.; partnerji so Brauhaus Bevog GmbH, Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o., Izobraževalni center Piramida Maribor in QUA Bildung & Projekt GmbH.
Med 22. in 26. avgustom 2026 smo se LAS Ovtar Slovenskih goric ponovno uspešno predstavili na že 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Že štirinajstič zapored smo s ponosom združili moči s ponudniki z našega območja ter obiskovalcem predstavili pristno, domačo, kakovostno in lokalno obarvano Ovtarjevo ponudbo.
Naš razstavni prostor v hali C3 je obiskovalcem ponujal izbrane izdelke in storitve z območja LAS – od lokalne hrane in rokodelskih izdelkov do zgodb, ki jih soustvarjajo posamezniki in skupnosti naših goric in gričev. Pomemben del predstavitve je bila tudi turistična ponudba destinacije Slovenske gorice, s katero smo obiskovalce povabili k odkrivanju naših krajev, naravnih in kulturnih znamenitosti, doživetij ter gostoljubnosti lokalnih ponudnikov.
Obiskovalce sta pritegnili pestra ponudba in prijetna domačnost prostora, ki je odražala vrednote trajnostnega razvoja, povezovanja, tradicije in sodelovanja.
Skupaj za povezano podeželje
Udeležba na sejmu AGRA je bila odlična priložnost za krepitev prepoznavnosti LAS Ovtar Slovenskih goric in destinacije Slovenske gorice, neposreden stik z obiskovalci ter povezovanje z drugimi LAS-i, institucijami in mednarodnimi partnerji. Letos je bila država partnerica Alžirija, kar je sejmu dodalo še dodatno mednarodno noto.
Dogodek je znova potrdil, da ima podeželje izjemen potencial – če znamo prisluhniti ljudem, povezovati vire ter skupaj predstavljati vse tisto, zaradi česar so Slovenske gorice prostor, vreden obiska, doživetja in raziskovanja.
Pristop LEADER/CLLD je v preteklih letih dokazal svojo vrednost. Gre za enega ključnih instrumentov vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj podeželja, saj temelji na partnerstvu, lokalnem odločanju in prilagajanju razvojnih rešitev dejanskim potrebam lokalnega okolja. Lokalnim akcijskim skupinam omogoča povezovanje občin, društev, gospodarstva, javnih zavodov, razvojnih institucij in posameznikov pri pripravi ter izvajanju lokalnih razvojnih strategij.
V obdobjih izvajanja se je pristop LEADER/CLLD izkazal kot pomemben mehanizem za aktivacijo lokalnega prebivalstva, spodbujanje inovativnih lokalnih projektov, medsektorsko povezovanje, ohranjanje vitalnosti podeželja ter decentraliziran razvoj lokalnih skupnosti.
Rezultati LEADER/CLLDC niso zanemarljivi. Na območju Slovenije je bilo v obdobju 2014-2020 izvedenih 1596 projektov (dodatnih 24 je bilo mednarodnih). Celotna vrednost izvedenih projektov Lokalnih akcijskih skupin za kmetijski regionalni in ribiški sklad je znašala 146 milijonov evrov, od tega je bilo 90,75 milijona evrov sredstev prejetih iz kmetijskega, regionalnega in ribiškega sklada. Ustvarjenih je bilo več kot 300 delovnih mest, izvedenih je bilo 1620 projektov, v 90 % so bili v projektih povezavi partnerji iz javnega, civilnega in gospodarskega sektorja.
Zato zahtevamo:
Prva zahteva je, da LEADER/CLLD tudi po letu 2027 ostane samostojen, prepoznaven in namensko financiran instrument razvoja podeželja. Njegova vloga se ne sme zmanjšati zgolj na možnost izvajanja znotraj širših nacionalnih ali regionalnih razvojnih mehanizmov.
Druga zahteva je, da Republika Slovenija zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa LEADER/CLLD, namensko rezervirana sredstva, pravočasno razpoložljivost sredstev ter pogoje za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij.
Tretja zahteva je, da se izvajanje LEADER/CLLD administrativno poenostavi. To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.
Četrta zahteva pa je, da Republika Slovenija v pripravo prihodnjega programskega obdobja aktivno in sistematično vključi lokalne akcijske skupine, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, razvojne institucije in druge partnerje razvoja podeželja.
Vsa navedena dejtva kažejo, da je LEADER/CLLD pomemben instrument razvoja podeželja, zato vas pozivamo, da podpišete PETICIJO za njegovo ohranitev:
SL 
EN 
DE 
»Slovenske gorice – kako ste vendar lepe! Hribček za hribčekom se dviga iz tal, zgleda kakor bi bili to strnjeni valovi morja, ki je odteklo pred davnimi časi. Oj vinogradne gorice, kako ste mične, ljubke z vašimi belimi hrami po vrhovih, obširnimi vinogradi in bujnimi sadonosniki...« je o svetu med Dravo in Muro pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig. Podobno so lepote in darove Slovenskih goric opisovali številni drugi pesniki in pisatelji, enaki spomini pa so v svet spremljali vrsto znamenitih rojakov, ki so darove domačih krajev poplačali s svojimi dosežki. Skoraj ni kraja, ki ne bi bil povezan s katerim izmed znanih in spoštovanih imen.
