V Kulturnem domu v Jurovskem Dolu je 25. aprila 2023 potekala okrogla miza ob deseti obletnici prisotnosti Zadruge Dobrina na trgu.

Zadruga Dobrina je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih na območju Slovenskih goric in celotne Slovenije prepoznana kot primer dobre prakse, tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga želijo prenesti v več delov Slovenije in izven meja. Začetki segajo v konec leta 2011, ko je potekala prva ustanovna skupščina v Jurovskem Dolu, ob hkratnem oblikovanju Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

Foto: Udeleženci okrogle mize (arhiv RASG)

Prvotni namen delovanja je bil malim slovenjegoriškim kmetijam nuditi podporo pri ustvarjanju dodane vrednosti iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter jim omogočiti nadaljnji razvoj v smeri ekološke pridelave zelenjave in sadja. Prve znake življenja so kmetijam vdahnili prav oni – ustanovna skupščina z ekipo raziskovalcev in s strokovno ekipo iz Slovenskih goric. V letu 2012 so se začela sodelovanja z obrati javne prehrane. Vzpostavljena so bila načela delovanja socialnega, družbeno odgovornega podjetja, ki svojim članom in kupcem zagotavljajo pravično trgovino brez visokih marž, prevzem logistike, trženja in prodaje. Zadruga je v letu 2015 uradno pridobila status socialnega podjetja.

Na področju povezovanja kmetij in ponudnikov lokalnih izdelkov je Zadruga Dobrina s svojimi začetki in razvojem v Sloveniji orala ledino. Na zadrugi povejo, da so bila prva leta delovanja zahtevna, vendar jim vedno večje število vključenih kmetij, obratov javne prehrane, naročenih tedenskih sezonskih zabojčkov zelenjave z zadovoljnimi kupci povrnejo vložen trud. Tudi številke kažejo, da zadruga uspešno deluje – na začetku je štela 8 članov, danes jih ima 130, sodeluje s 50 obrati javne prehrane (na začetku s 3 obrati), v trgovinici je bilo ob zagonu približno 150 prodajnih izdelkov, danes jih je približno 1500. Od pridelovalcev je bilo v lanskem letu dobavljenih za 30 % več pridelkov kot v preteklem letu. Povprečna rast prodaje se letno povečuje za približno 30 %.

Foto: Zabojček z zelenjavo (arhiv zadruge)

Trajnostna lokalna preskrba je osnovna dejavnost zadruge, s katero povečujemo samopreskrbo prebivalstva s sezonsko, živo, doma pridelano hrano, ter posebej spodbujamo prehranjevanje z zelenjavo in sadjem.

Prav vzpostavitev »kratkih dobavnih verig« med pridelovalcem in potrošnikom je ena od prioritetnih nalog zadruge, saj vpliva na povezovanje mesta s podeželjem, na povečan obseg ponudbe in posledično tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo.

Poudarek je na vzpostavitvi in krepitvi kratkih dobavnih verig in oskrbovanje lokalnega trga z domačo super hrano. Zadruga z lokalno hrano preskrbuje številne obrate javne prehrane. Vsem prebivalcem, iz Maribora, Lenarta in Ptuja, ponuja ekološko, zdravo in lokalno pridelano hrano, preko sistema dostave tedenskih zabojčkov od vrat do vrat, v lastni trgovini v Mariboru in preko spletne trgovine.

Foto: Trgovinica v središču Maribora, Gosposka ulica 11 (arhiv zadruge)

 

Ob vdoru hrane iz uvoza vprašljive kakovosti je še toliko bolj pomembno, da se začnemo spraševati, od kod hrana prihaja in kako je pridelana. Prav s tega vidika Zadruga Dobrina opravlja pomembno strateško in družbeno odgovorno dejavnost, ki vpliva na različne ravni delovanja naše družbe, predvsem na območje Slovenskih goric in celotnega Podravja. S tem ko pridelava in poraba hrane potekata sezonsko, znotraj lokalne skupnosti, pa prispevamo tudi k boljši zdravstveni sliki območja, spoštljivemu odnosu do hrane in ekonomskemu razvoju okolja, iz katerega izhajamo.

Zaključimo lahko le z željo, da bo Zadruga Dobrina naprej peljala razvoj in podporo lokalnim pridelovalcem in kupcem ter da bomo v Sloveniji imeli še kak svetel primer povezovanja s trženjem lokalne ponudbe.

Zadruga Dobrina je tudi partner v projektu Manj je več, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

Zapisale:

Tanja Kosec, Damjana Vizjak, Alenka Špes in Milojka Domajnko

Naziv: MANJ JE VEČ

Sofiannciranje: EKSRP

Naziv aktivnosti: Podpora in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, operacija sodelovanja Manj je več 

Povzetek:

Operacija ˝Manj je več˝ naslavlja več nivojev skrbi za okolje, varovanja okolja, zmanjševanja in ponovne rabe plastičnih odpadkov, prilagoditve kmetijstva podnebnim spremembam, zagotavljanje trajnostne proizvodnje hrane, prehranske varnosti, trajnostne predelave hrane in trajnostne porabe hrane, zmanjšanje količine zavržene hrane. Naslov operacije ˝Manj je več˝ je pomenljiv in ima več podnaslovov, pomeni manj plastičnih odpadkov, več kompostnikov za gospodinjstva, manj odpadne hrane, večja kakovost hrane, manj obdelave tal s težkimi stroji, več vezave CO2 iz zraka v tla, manj toplogrednih plinov, večja kakovost življenja. Predvideva tako neposredne vplive na zmanjšanje odpadkov, njihovo reciklažo, zmanjšanje odpadne hrane in ostankov hrane, izboljšanje strukture tal, in prenos znanja na območju partnerstva, ter aktivnega vključevanja ranljivih skupin.

V operacijo je vključenih 5 slovenskih LAS-ov (LAS Bogastvo podeželja, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS S CILjem, LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Ovtar Slovenskih goric) in en tuj LAS iz Irske.

Partnerji iz LAS Ovtar Slovenskih goric: RASG, d.o.o., ŽIPO, d.o.o., Zadruga DOBRINA, z.o.o., so. p. in Renato Kocbek.

Cilji:

• Ozavestiti prebivalstvo o načinih uporabe ostankov hrane in zmanjšanju količin odpadne hrane.
• Ozavestiti prebivalstvo o možnostih, prilagoditve lastne pridelave podnebnim spremembam,
• Prenos primerov dobrih praks z implementacijo znanja.
• Mlade naučiti o pomenu prehranske samooskrbe in pripravljanju zdravih obrokov iz lokalnih sestavin, ter o pomembnosti ločevanja odpadkov in kompostiranja nastalih bioloških odpadkov.
• Preprečiti neustrezno zbiranje odpadnega olja, kot nevarnega odpadka, s primerno infrastrukturo.
• Ozavestiti prebivalstvo o pomembnosti kratkih dobavnih verig in uživanju ekološke hrane
• Za potrebe kratkih verig uporabiti povratno embalažo - za zmanjšanje vplivov na okolje, trajnostni vidik (ogljični, okoljski odtis).
• Uspešno vodena in zaključena operacija.

Prispevek k doseganju ciljev SLR:

C1: Varovati okolje, ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine.

D1: Krepitev integralnih rešitev soc. in medgenerac. vključenosti ter varovanje zdravja.

A2: Inovativni pristop, novi produkti in storitve na območju LAS.

Glavne aktivnosti za doseganje ciljev:

• Izvedba delavnic priprava hrane iz ostankov hrane
• Priprava receptur ter knjižice receptov
• Izvedenih 5 delavnic prilagoditev kmetijske tehnologije dvigu deleža humusa v tleh
• Nakup avtomatskega vzorčevalnika tal
• Ogled primerov dobrih praks na Irsko (8 oseb/LAS)
• Nakup lesenih zabojev in zabojev iz reciklirane plastike za namen kratkih dobavnih verig
• Promocijske aktivnosti
• Koordinacija projekta in delo na projektu (delavnice, študijska tura,…)
• Nakup kmetijske mehanizacije (česalo) za ekološko obdelavo tal
• Promocija operacije
• Vodenje in koordinacija

Pričakovani rezultati:

1. vzpostavitev novih oblik formalnega in neformalnega mreženja in širitev obstoječe mreže kmetovalcev vključenih v sistem certificiranja humusa
2. izvedena analiza stanja odpadne hrane
3. smernice za kmetovalce za proizvodnjo humusa,
4. knjižica receptov iz ostankov hrane
5. delavnice na temo odpadne hrane – priprava hrane iz ostankov hrane
6. nakup avtomatskega vzorčevalnika tal
7. nabava kmetijske mehanizacije za povečanje deleža humusa v tleh
8. nakup lesenih zabojev in zabojev iz reciklirane plastike za namen kratkih dobavnih verig

V okviru projekta MANJ JE VEČ, v katerega je vključenih 5 LAS iz Slovenije in 1 LAS iz Irske, želimo z eno izmed aktivnosti pokazati, da odpadna plastika ni le odpadek, temveč je lahko tudi pomembna sekundarna surovina. Iz odpadne plastike, ki nastaja v šolah ali doma, bo podjetje Skaza d.o.o. naredilo nov material ter iz njega izdelalo omejeno serijo kuhinjskih kompostnikov. K sodelovanju sta se vključili Osnovna šola Sveta Ana in Osnovna šola Lenart, na katerih so učenci pridno zbirali plastične zamaške in rabljene zobne ščetke. Ti odpadki imajo zaradi čistosti materiala in dobrih predelovalnih lastnosti pred drugimi bistveno prednost, saj je manj možnosti za morebitne napake ali deformacije produktov. Projekt Manj je več je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Besedilo in foto: Milena Grabušnik in Tanja Kosec